Rokovanje s tradicijo

Štihova dvorana, CD, Ljubljana
torek, 20. marec ob 15.30

15.30-16.15 Ana Kučan: V iskanju Arkadije: tradicije v rabi in oblikovanju krajine

16.15-17.00 Jernej Lorenci: O zgodbi, pripovedovalcu in poslušalcu

17.00-17.15 odmor za kavo

17.15-18.00 Janez Ramoveš: Variacije na kupe zemlje

18.00-18.45 Boštjan Narat: Tradicija in domoljubje: misel in kič

 

SSKJ: rokováti se -újem se nedov. (á ȗ) dajati komu roko: prijateljsko se rokovati; neustalj. ravnati, delati: naučil se je rokovati s kamero; s tem strojem ne znam rokovati

 

Tradicija ni kamen, h kateremu poromaš, na katerega stopiš ali pa si ga obesiš okrog vratu, ampak je vedno proces, znotraj katerega se izmenjujeta ohranjanje in pozaba, ponavljanje in sprememba. Je proces, znotraj katerega se stara snov v iskanju vitalnega pomena ob stiku z novim časom preoblikuje. Je »nalivanje novega vina v stare steklenice,« kot bi rekla Angela Carter. Je »vstavljanje lastnega srca v drugo telo, ki je daleč starejše,« kot se je v intervjuju za Buklo slikovito izrazila pesnica in kirurginja Veronika Dintinjana. Ustvarjalci so najpomembnejši varuhi tradicije.

Zakaj danes na oder postavljati tradicionalne vsebine in kakšne interpretacije ustvarjalcu omogočajo? Kateri miselni procesi in dileme spremljajo takšen ustvarjalni proces?

Kako (se) torej rokovati s tradicijo? O tem bodo ob svojih projektih spregovorili štirje ustvarjalci.

 

Ana Kučan je krajinska arhitektka, redna prefesorica na Biotehniški fakulteti, na Oddelku za krajinsko arhitekturo Univerza v Ljubljani in publicistka. Obnavljanje, posodabljanje tradiciji ali kulturni dediščini pripadajočih objektov je zelo konkreten proces. Ker se morda najbolj od vseh tradicij dotika vsakdanjika prebivalcev, pa je občasno deležen tudi ostrih javnih polemik. Kako Ana Kučan pri svojem delu pristopa k tradiciji in kje je v njenem delu prostor za ustvarjalnost?

 

»Oblikovana krajina pogosto dobi načrtovano podobo šele čez leta. Tudi ko je Le Nôtre zasnoval Versailles, je zasadil majhna drevesa, pa vendar mu je Ludvik XIV. verjel, da bo to nekoč lepo. In da lepo ostane, je treba občasno tudi sekati. Moj profesor za drevesničarstvo Aleksander Šiftar je poudarjal, da mora imeti dober vrtnar ostro sekiro in tôpo srce!« (Iz intervjuja za Dnevnik.)

 

Jernej Lorenci je gledališki režiser, ki je za svoje režijske dosežke prejel več mednarodnih in slovenskih nagrad. Pogosto se loteva odrskih postavitev tradicionalnih vsebin, na ustnem prenosu osnovane literature, v svoje odrske postavitve vedno bolj vnaša tudi pripovedovanje. Po Mrtvecu, ki pride po ljubico (v drami Svetlane Makarovič), Homerjevi Iliadi, Bibliji, Nebeškem kraljestvu (predstava na podlagi srbske srednjeveške epske poezije) in Shakespearovi drami Sen kresne noči je v januarju na oder SNG Drame postavil Tavčarjevo Visoško kroniko. V svojem predavanju bo spregovoril tem, da se je človeštvo začelo s pripovedovanjem zgodbe in o tem, da je poslušalec kot prostovoljna naplavina na toku zgodbe. Ko se toku prepusti, postane zgodba sama.

 

»Homer je bil v prvi vrsti zbiratelj ljudskega materiala, pevec. Čeprav se zdi, da za tem tekstom stoji nekaj konsistentnega, doslednega, velika ideja je to, kar ga žene, predvsem fascinanten eros. Eros do erosa, eros do ubijanja in želja po tem, da se ta pesem poje. Da se ta zgodba govori. In da jaz obstajam samo takrat, ko sem del neke zgodbe.« (Iz intervjuja za Delo.)

 

 

Pesnik iz Poljanske doline Janez Ramoveš je dobitnik Jenkove nagrade za pesniško zbirko Skuz okn strejlam kurente, eden redkih avtorjev v našem prostoru, ki trmasto vztraja pri pisanju v narečju. Je ustvarjalec, ki se mora, ker piše v narečju, pogosto otepati opredelitev, da je varuh kulturne dediščine. Je avtor, ki svojo pesniški navdih črpa iz trka modernega in tradicionalnega življenja in pesnik, ki si je izmislil alter ego, ljudsko pesnico Marijo Dolinar, da bi z njenimi besedami še bolj jasno izrazil svoje misli.

v predavanju z naslovom Variacije zemlje bo govoril o tem, »da ustvarjanje v maternem jeziku ni stvar izbire, kot ni stvar izbire ustvarjanje samo. O nekaterih dejstvih, ki avtorja pripeljejo do tega spoznanja. O tem, da so v zamolkih skriti najboljši deli tradicije. In o tem, zakaj to včasih vzbuja smeh.«

 

 

Boštjan Narat je glasbenik, filozof, publicist, ustanovitelj in vodja glasbene skupine Katalena, tiste skupine, ki »prihaja iz Ljubljane in igra ljudsko glasbo«. Zdi se, da se ljudskega gradiva lotevajo premišljeno in sistematično: po poročnih pesmih, pesmih s temo čarovništva, rezijanskih pesmih in otroških izštevankah se na novi, sedmi plošči, ki jo bo skupina predstavila aprila, lotevajo vojaških pesmi. Ob odličnem poznavanju tega, kaj vse ljudsko gradivo ustvarjalcu ponuja, je Narat avtor ene od v našem prostoru bolj jasno artikuliranih misli, kaj pravzaprav danes pomeni igrati ljudsko glasbo.

 

»Soočati se z lastno preteklostjo je neskončna naloga, ki od nas zahteva odprtost ter miselno živost. /…/ Glorifikacija in ignoranca pa sta kljub svoji navidezni nasprotnosti in nezdružljivosti druga drugi zgolj hrbtni strani istega kovanca: izgube žive misli. Brez žive refleksije pa prezentacija razmerja do minulega ne more biti nič drugega kot kič.« (Iz neobjavljenega prispevka Domoljubje za domačo rabo.)

 

 

Za odrasle

Odpiramo!

Klub, CD, Petek, 16. marec

Čaj s Sahandom

Vodnikova domačija Šiška, Sobota, 17. marec

Sahand Sahebdivani: Balkanska odiseja

Klub, CD, Sobota, 17. marec

Sedem na en mah

Vodnikova domačija Šiška, Nedelja, 18. marec

Večer (ne)srečnih koncev – Koncert z zgodbami

Štihova dvorana, CD, Ponedeljek, 19. marec

Rokovanje s tradicijo

Štihova dvorana, CD, torek, 20. marec

Maarja Nuut: Une meeles

Klub, CD, Torek, 20. marec

Kralj Matjaž

Štihova dvorana, CD, Sreda, 21. marec

Dekle brez rok

Slovenska kinoteka, Četrtek, 22. marec

Ragnhild A. Mørch: Horizont

Lutkovno gledališče Maribor, Četrtek, 22. marec

Ragnhild A. Mørch: Horizont

Kosovelova dvorana, CD, Petek, 23. marec

Pravljični večer Mariborske knjižnice

Vetrinjski dvor, petek, 23. marec

Delavnica pripovedovanja resničnih zgodb

Nova pošta, Sobota in nedelja, 24. in 25. marec

Želo – večer resničnih zgodb

Klub, CD, Sobota, 24. marec
Za otroke

Pripovedovalski Variete: Severni sij

Kinodvor, Sobota, 17. marec

Nedelce: Petelinček Kratkorepec

Vodnikova domačija Šiška, Nedelja, 18. marec

Zgodovina spalnih navad Kralja Matjaža

Štihova dvorana, CD, Sreda, 21. marec

Kralj Matjaž, kje si doma?

Slovenski etnografski muzej, Četrtek, 22. marec

Snežna kraljica

Mala dvorana Lutkovnega gledališča Maribor, Petek, 23. marec

Svet je kakor ringaraja

Linhartova dvorana, CD, Sobota, 24. marec
Spremljevalni program: Marec - mesec pripovedovanja
DOGODEK
PRIZORIŠČE, KRAJ
DATUM
URA
ZA
Visoška kronika
SNG Drama, Ljubljana
2. 3.
18.30
Za odrasle
Jenkret je biv … jen Gašper Križnik
SEM, Ljubljana
9. 3.
18.00
Za odrasle
Zgodba o harfi
Vodnikova domačija Šiška, Ljubljana
11. 3.
11.00
Za otroke, 3+
Kamniške pravljične poti: Na grad, pravljice iskat!
Medobčinski muzej Kamnik, Kamnik
17. 3.
10.00
Za otroke in odrasle
Čaj za pet. Opijske ladje
Gledališče Glej, Ljubljana
18. 3.
18.00 in 20.00
Za odrasle
Celinke, pravljični večer za odrasle
Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto
21. 3.
20.00
Za odrasle
Ta ljudske v stripu
Vodnikova domačija Šiška, Ljubljana
25. 3.
11.00
Za otroke, 6+
Večer pripovedovanja Schönwerthovih pravljic
Valvasorjeva knjižnica, Krško
27. 3.
18.00
Za odrasle
Pripovedovalski večeri za odrasle: Katja Preša
Vodnikova domačija Šiška, Ljubljana
30. 3.
20.00
Za odrasle