Rokovanje s tradicijo

Štihova dvorana, CD, Ljubljana
torek, 20. marec ob 15.30

15.30-16.15 Ana Kučan: V iskanju Arkadije: tradicije v rabi in oblikovanju krajine

16.15-17.00 Jernej Lorenci: O zgodbi, pripovedovalcu in poslušalcu

17.00-17.15 odmor za kavo

17.15-18.00 Janez Ramoveš: Variacije na kupe zemlje

18.00-18.45 Boštjan Narat: Tradicija in domoljubje: misel in kič

 

SSKJ: rokováti se -újem se nedov. (á ȗ) dajati komu roko: prijateljsko se rokovati; neustalj. ravnati, delati: naučil se je rokovati s kamero; s tem strojem ne znam rokovati

 

Tradicija ni kamen, h kateremu poromaš, na katerega stopiš ali pa si ga obesiš okrog vratu, ampak je vedno proces, znotraj katerega se izmenjujeta ohranjanje in pozaba, ponavljanje in sprememba. Je proces, znotraj katerega se stara snov v iskanju vitalnega pomena ob stiku z novim časom preoblikuje. Je »nalivanje novega vina v stare steklenice,« kot bi rekla Angela Carter. Je »vstavljanje lastnega srca v drugo telo, ki je daleč starejše,« kot se je v intervjuju za Buklo slikovito izrazila pesnica in kirurginja Veronika Dintinjana. Ustvarjalci so najpomembnejši varuhi tradicije.

Zakaj danes na oder postavljati tradicionalne vsebine in kakšne interpretacije ustvarjalcu omogočajo? Kateri miselni procesi in dileme spremljajo takšen ustvarjalni proces?

Kako (se) torej rokovati s tradicijo? O tem bodo ob svojih projektih spregovorili štirje ustvarjalci.

 

Ana Kučan je krajinska arhitektka, redna prefesorica na Biotehniški fakulteti, na Oddelku za krajinsko arhitekturo Univerza v Ljubljani in publicistka. Obnavljanje, posodabljanje tradiciji ali kulturni dediščini pripadajočih objektov je zelo konkreten proces. Ker se morda najbolj od vseh tradicij dotika vsakdanjika prebivalcev, pa je občasno deležen tudi ostrih javnih polemik. Kako Ana Kučan pri svojem delu pristopa k tradiciji in kje je v njenem delu prostor za ustvarjalnost?

 

»Oblikovana krajina pogosto dobi načrtovano podobo šele čez leta. Tudi ko je Le Nôtre zasnoval Versailles, je zasadil majhna drevesa, pa vendar mu je Ludvik XIV. verjel, da bo to nekoč lepo. In da lepo ostane, je treba občasno tudi sekati. Moj profesor za drevesničarstvo Aleksander Šiftar je poudarjal, da mora imeti dober vrtnar ostro sekiro in tôpo srce!« (Iz intervjuja za Dnevnik.)

 

Jernej Lorenci je gledališki režiser, ki je za svoje režijske dosežke prejel več mednarodnih in slovenskih nagrad. Pogosto se loteva odrskih postavitev tradicionalnih vsebin, na ustnem prenosu osnovane literature, v svoje odrske postavitve vedno bolj vnaša tudi pripovedovanje. Po Mrtvecu, ki pride po ljubico (v drami Svetlane Makarovič), Homerjevi Iliadi, Bibliji, Nebeškem kraljestvu (predstava na podlagi srbske srednjeveške epske poezije) in Shakespearovi drami Sen kresne noči je v januarju na oder SNG Drame postavil Tavčarjevo Visoško kroniko. V svojem predavanju bo spregovoril tem, da se je človeštvo začelo s pripovedovanjem zgodbe in o tem, da je poslušalec kot prostovoljna naplavina na toku zgodbe. Ko se toku prepusti, postane zgodba sama.

 

»Homer je bil v prvi vrsti zbiratelj ljudskega materiala, pevec. Čeprav se zdi, da za tem tekstom stoji nekaj konsistentnega, doslednega, velika ideja je to, kar ga žene, predvsem fascinanten eros. Eros do erosa, eros do ubijanja in želja po tem, da se ta pesem poje. Da se ta zgodba govori. In da jaz obstajam samo takrat, ko sem del neke zgodbe.« (Iz intervjuja za Delo.)

 

 

Pesnik iz Poljanske doline Janez Ramoveš je dobitnik Jenkove nagrade za pesniško zbirko Skuz okn strejlam kurente, eden redkih avtorjev v našem prostoru, ki trmasto vztraja pri pisanju v narečju. Je ustvarjalec, ki se mora, ker piše v narečju, pogosto otepati opredelitev, da je varuh kulturne dediščine. Je avtor, ki svojo pesniški navdih črpa iz trka modernega in tradicionalnega življenja in pesnik, ki si je izmislil alter ego, ljudsko pesnico Marijo Dolinar, da bi z njenimi besedami še bolj jasno izrazil svoje misli.

v predavanju z naslovom Variacije zemlje bo govoril o tem, »da ustvarjanje v maternem jeziku ni stvar izbire, kot ni stvar izbire ustvarjanje samo. O nekaterih dejstvih, ki avtorja pripeljejo do tega spoznanja. O tem, da so v zamolkih skriti najboljši deli tradicije. In o tem, zakaj to včasih vzbuja smeh.«

 

 

Boštjan Narat je glasbenik, filozof, publicist, ustanovitelj in vodja glasbene skupine Katalena, tiste skupine, ki »prihaja iz Ljubljane in igra ljudsko glasbo«. Zdi se, da se ljudskega gradiva lotevajo premišljeno in sistematično: po poročnih pesmih, pesmih s temo čarovništva, rezijanskih pesmih in otroških izštevankah se na novi, sedmi plošči, ki jo bo skupina predstavila aprila, lotevajo vojaških pesmi. Ob odličnem poznavanju tega, kaj vse ljudsko gradivo ustvarjalcu ponuja, je Narat avtor ene od v našem prostoru bolj jasno artikuliranih misli, kaj pravzaprav danes pomeni igrati ljudsko glasbo.

 

»Soočati se z lastno preteklostjo je neskončna naloga, ki od nas zahteva odprtost ter miselno živost. /…/ Glorifikacija in ignoranca pa sta kljub svoji navidezni nasprotnosti in nezdružljivosti druga drugi zgolj hrbtni strani istega kovanca: izgube žive misli. Brez žive refleksije pa prezentacija razmerja do minulega ne more biti nič drugega kot kič.« (Iz neobjavljenega prispevka Domoljubje za domačo rabo.)

 

 

Za odrasle

Večer resničnih zgodb

Klub, CD, Sobota, 30. marec

Krvava izba

Vodnikova domačija Šiška, Petek, 29. marec

Divja voda/Dŵr gwyllt

Štihova dvorana, CD, Četrtek, 28. marec

Ob vrelcih bajanja

Štihova dvorana, CD, Sreda, 27. Marec

Pripovedovanje v pedagoškem procesu

Vodnikova domačija, Sreda, 27. Marec

Cankarjevi torki: Victoria Hanna

Klub, CD, Torek, 26. marec

Tiranija zgodbe, serija predavanj

Štihova dvorana, CD, Torek, 26. marec

Večer nesrečnih koncev #2: Miti

Štihova dvorana, CD, Ponedeljek, 25. marec

Niti / Strings

Slovenska Kinoteka, Nedelja, 24. marec

Pijani zajec

Slovenska Kinoteka, Sobota, 23. marec

Vloga mita in prihodnost pravljic

Vodnikova domačija, Sobota, 23. marec

Odpiramo!

Klub, CD, Petek, 22. marec

Procesi demitologizacije, pogovor

Štihova dvorana, CD, Petek, 22. marec
Za otroke

Pravljični studio: Pripovedovalska igralnica za otroke

Vodnikova domačija Šiška, 17. marec-1. junij

Nedelce: Janez Škof

Vodnikova domačija Šiška, Nedelja, 31. marec

Gozdovanje

SEM, Četrtek, 28. marec

Bratovščina Sinjega galeba

Kinodvor, Sobota, 23. marec

Štirje muzikanti

Lutkovno gledališče Ljubljana, Petek, 22. marec
Spremljevalni program: Marec - mesec pripovedovanja
DOGODEK
PRIZORIŠČE, KRAJ
DATUM
URA
ZA
Pripovedovalski večer: Pravljice iz Rezije
Valvasorjeva knjižnica, Krško
Petek, 1. marec
18.30
Za odrasle
Leon Matek z gosti
Kino Šiška, Ljubljana
Sreda, 6. marec
20.00
Za odrasle
Pripovedovanje
Lutkovno gledališče Ljubljana, Ljubljana
9. in 23. marec
10.00-14.00
Za odrasle
še ni naslova
Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana
Sobota, 16. marec
11.00
Za odrasle
Zverinice iz Rezije
Lutkovno gledališče Ljubljana, Ljubljana
Sobota, 16. marec
16.00
Za otroke
vSEM se poje, vSEM pripoveduje
SEM, Ljubljana
Sreda, 20. marec
18.00
Za odrasle
Pravica velja več kot krivica
KD Sela, Sela pri Kamniku
Sobota, 23. marec
17.00
Za odrasle
Dediščina sveta
Svečana dvorana Rotovž, Maribor
Torek, 26. marec
19.00
Za odrasle
Po poteh demoniziranega lintvarja, ajdov in mitične babe
Vaški dom, Rodik
Sreda, 27. marec
15.00
Za odrasle
Feministična tura
Ljubljana, Ljubljana
Sobota, 30. marec
15.00-17.00
Za odrasle
InterKlepec
Stara mestna elektrarna, Ljubljana
Sobota, 6. April
17.00
Za otroke