O 21. festivalu

Pripovedovalski festival, ki vsako leto marca poteka v Cankarjevem domu ter na drugih prizoriščih po Ljubljani in drugod po Sloveniji, je osrednji tovrstni dogodek v slovenskem prostoru. V 21. leto vstopa z novo podobo, konceptom in programsko ekipo. Z odpiranjem in razvijanjem novih prostorov za pripovedovanje, spodbujanjem sodelovanja med pripovedovanjem in drugimi umetniškimi zvrstmi, razvijanjem domačih pripovedovalskih produkcij ter organiziranjem praktičnih izobraževanj iz pripovedovanja in teoretskih razprav, z gostovanji uveljavljenih tujih pripovedovalcev želi razvijati, širiti in poglabljati domače pripovedovalsko dogajanje in pripovedovalsko izkušnjo občinstva. Arhiv festivala najdete tukaj.

 

Pred festivalom

Zdi se, da živimo v obdobju, ko je zgodba spet za nekaj časa zmagala v boju z informacijo. Z njo prepričujemo, manipuliramo, poučujemo, lažemo, razlagamo, prodajamo, pojasnjujemo. Iz strahu, da bi bili spregledani, narobe razumljeni ali pa preveč dobro razumljeni, vsi kar naprej pripovedujemo. Pripovedovanje kot način umetniške, pedagoške komunikacije živi na odru, za katedrom, v muzejih. V gledališču se je epsko zlilo z dramskim, na gledališki oder z monumentalnimi romani in z občutkom fragmentarnosti sveta stopa tudi pripovedovalec. V glavi nam vendar vsem že šumi od zgodb. Na začetku preteklega leta, ko sem že vedela, da bom letos pripovedovalski festival programsko ustvarjala, zato nisem razmišljala o programu, razmišljala sem o resničnih razlogih, zakaj tak festival sploh še pripravljati.

Ko je Walter Benjamin v svojem znamenitem eseju The Storyteller iz leta 1936 tožil za izginjanjem institucije pripovedovalca, je pravzaprav žaloval za posebno obliko skupnosti, katere nastanek je ta institucija pripovedovalca spodbudila. Za skupnostjo poslušalcev, ki je plod razkošja prostega časa, nagnetenosti v istem prostoru, dobrih vsebin in zavedanja, da se v ustnem in zato najbolj neposrednem deljenju izkušnje, skriva mogoča pot do skupnega odkrivanja človeškega.

V času primata vizualnih podob poslušanje res ni najlažja dejavnost. Pomeni umiriti glasen um, pogled malo obrniti navznoter in pustiti domišljiji, da gre, kamor jo vodi pripovedovalec. Ta za oči skopa umetnost se giblje v polju zamišljenega, predstavljivega. Od poslušalca zahteva, da se s svojo izkušnjo odzove na izkušnjo, ki jo ravnokar posreduje pripovedovalec. Od pripovedovalca pa, da najprej sploh ugotovi, kaj si o zgodbi misli, kaj ima z njo, in potem, da je v odnosu do svoje pripovedi resničen. Na tem tnalu se namreč odloči sodba, ali bodo besede – in vsak pripovedovalec ve, kako krhke znajo biti – padle mimo ljudi v dvorani ali ne. Tak način razmišljanja o pripovedovalskem dogodku nujno zamaja hierarhijo med tistim, ki zgodbo pripoveduje, in tistim, ki jo posluša, med performerjem in njegovim občinstvom. Še vedno se mi zdi eden najlepših opisov, ki povzame odnos pripovedovalca in njegovega občinstva ta, da smo, ko poslušamo koga pripovedovati, v njegovi družbi. Gledamo se namreč iz oči v oči, zato mora biti v dvorani dovolj, a ne preveč svetlo. Pripovedovanje ni forma brez tveganja. Tema v dvorani namreč ne varuje samo tistih na odru, varuje tudi občinstvo pred tem, da bi bilo videno v tem, kar je, kar si misli in čuti.

Rada bi torej verjela, da ima aktivno poslušanje, ki pomaga zrak v prostoru zgostiti v gosto tišino, smisel. Kdor je kdaj po zaključku večera ostal z občutkom, da ga je nekdo pravkar do konca potegnil v svojo zgodbo, ve, da se o pripovedi ne da več razmišljati, ne da bi hkrati mislil na njenega pripovedovalca. Čar in moč govorjene pripovedi je v tem, da ima vedno konkreten obraz. Pripovedovalec je tisti, ki da zgodbi, pa naj bo ljudska, življenjska, stara ali sveža, kredibilnost in pomen.

Naj si mislimo, da so ljudske zgodbe nosilke večnih modrosti ali pa nosilke večnih stereotipov, ki si jih je, da bi zlomili njihov urok, treba ogledati pri ostri svetlobi, verjamem v to, kar pravi Angela Carter: da so ljudske pripovedi ena najbolj vitalnih povezav z domišljijo navadnih mož in žena, katerih delo je zgradilo naš svet. In da so še vedno to, kar so v vsakem času in prostoru bile: material, s katerim lahko razmišljamo o svojem, sodobnem času. V tem procesu pa moramo tako kot vsak pripovedovalec, ki je kdaj z ljudsko zgodbo prečil družbene in kulturne meje (in zgodovina jih je polna), svojo umetnost pripovedovanja do neke mere izumljati na novo, jo prilagoditi tako, da bo za današnji čas živa. Festival se zato želi v prihodnosti vedno bolj odpirati tudi novim ustvarjalnim poetikam ter vzpostavljati sodelovanja govorjene besede z drugimi umetniškimi zvrstmi, ker lahko iz takih srečevanj nastane nekaj novega, zanimivega, resničnega.

Walter Benjamin se je torej v svojem strahu, da so pripovedovalcu odklenkale minute, uštel in morda ga to niti ne bi tako zelo motilo. Je pa zelo jasno in natančno razumel institucijo pripovedovalca. Zapisal je, da je sestavljena iz dveh enakovrednih podob: iz tistega pripovedovalca, ki je nosilec kolektivnega spomina, ki ponavlja, obnavlja in išče poslušalce za zgodbe, za katere se mu zdi, da morajo biti vedno znova slišane, saj govorijo nekaj pomembnega za skupnost, in pa tistega, ki prihaja v skupnost od drugod ali pa se zaznamovan oziroma opremljen z izkušnjo tujega vanjo vrača. S tem prinaša nove zgodbe, ki jih z domačimi metaforami prevaja v jezik, ki ga ta skupnost razume. Z znanimi podobami spregovori o neznanem ter s tem širi in rahlja meje domačega sveta. Zato je eden od načrtov za prihodnost vrata čim bolj odpirati tudi tujim gostom, da pridejo in prinesejo svoje zgodbe in v sodelovanju z domačimi ustvarjalci ustvarijo tudi kakšno novo zgodbo.

Ko tako s pripovedovalskim festivalom stopamo v njegovo 21. pomlad, si želim, da bi se v tem tednu vsem nam zgodilo kakšno srečanje, ki bi imelo smisel tudi po dogodku, ko bo minil. In seveda se zavedam, da je od vseh ciljev festivala ta najbolj ambiciozen. A pripraviti pripovedovalski festival, vzpostaviti prostor in vložiti čas, trud, ustvarjalno energijo in razmislek pomeni odpirati priložnosti, da bi se takšna srečanja sploh lahko zgodila. Zato pa brez vas, poslušalcev ne bo šlo. Brez vas ni zgodba nič več kot neizrečena misel.

Špela Frlic

Za odrasle

Odpiramo!

Klub, CD, Petek, 16. marec

Čaj s Sahandom

Vodnikova domačija Šiška, Sobota, 17. marec

Sahand Sahebdivani: Balkanska odiseja

Klub, CD, Sobota, 17. marec

Sedem na en mah

Vodnikova domačija Šiška, Nedelja, 18. marec

Večer (ne)srečnih koncev – Koncert z zgodbami

Štihova dvorana, CD, Ponedeljek, 19. marec

Rokovanje s tradicijo

Štihova dvorana, CD, torek, 20. marec

Maarja Nuut: Une meeles

Klub, CD, Torek, 20. marec

Kralj Matjaž

Štihova dvorana, CD, Sreda, 21. marec

Dekle brez rok

Slovenska kinoteka, Četrtek, 22. marec

Ragnhild A. Mørch: Horizont

Lutkovno gledališče Maribor, Četrtek, 22. marec

Ragnhild A. Mørch: Horizont

Kosovelova dvorana, CD, Petek, 23. marec

Pravljični večer Mariborske knjižnice

Vetrinjski dvor, petek, 23. marec

Delavnica pripovedovanja resničnih zgodb

Nova pošta, Sobota in nedelja, 24. in 25. marec

Želo – večer resničnih zgodb

Klub, CD, Sobota, 24. marec
Za otroke

Pripovedovalski Variete: Severni sij

Kinodvor, Sobota, 17. marec

Nedelce: Petelinček Kratkorepec

Vodnikova domačija Šiška, Nedelja, 18. marec

Zgodovina spalnih navad Kralja Matjaža

Štihova dvorana, CD, Sreda, 21. marec

Kralj Matjaž, kje si doma?

Slovenski etnografski muzej, Četrtek, 22. marec

Snežna kraljica

Mala dvorana Lutkovnega gledališča Maribor, Petek, 23. marec

Svet je kakor ringaraja

Linhartova dvorana, CD, Sobota, 24. marec
Spremljevalni program 2018: Marec - mesec pripovedovanja
DOGODEK
PRIZORIŠČE, KRAJ
DATUM
URA
ZA
Visoška kronika
SNG Drama, Ljubljana
2. 3. 2018
18.30
Za odrasle
Jenkret je biv … jen Gašper Križnik
SEM, Ljubljana
9. 3. 2018
18.00
Za odrasle
Zgodba o harfi
Vodnikova domačija Šiška, Ljubljana
11. 3. 2018
11.00
Za otroke, 3+
Kamniške pravljične poti: Na grad, pravljice iskat!
Medobčinski muzej Kamnik, Kamnik
17. 3. 2018
10.00
Za otroke in odrasle
Čaj za pet. Opijske ladje
Gledališče Glej, Ljubljana
18. 3. 2018
18.00 in 20.00
Za odrasle
Celinke, pravljični večer za odrasle
Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto
21. 3. 2018
20.00
Za odrasle
Ta ljudske v stripu
Vodnikova domačija Šiška, Ljubljana
25. 3. 2018
11.00
Za otroke, 6+
Večer pripovedovanja Schönwerthovih pravljic
Valvasorjeva knjižnica, Krško
27. 3. 2018
18.00
Za odrasle
Pripovedovalski večeri za odrasle: Katja Preša
Vodnikova domačija Šiška, Ljubljana
30. 3. 2018
20.00
Za odrasle