Tri zdrave Marije in en oče naš: Lakota

Pripovedovalski večer združuje ljudsko in osebno pripoved ter ljudsko pesem, osredotoča pa se na enega temeljnih strahov človeškega rodu: lakoto. Gre za temo, ki je v tradicionalni pripovedi tako ali drugače pogosto prisotna, v današnjih negotovih časih pa se kot temna senca prikrade tudi v misli marsikoga izmed nas, ki je nikoli nismo dejansko občutili, jo pa poznamo iz družinskih pripovedi ali zastrašujočih poročil dogajanja z drugih, manj srečnih koncev sveta. 

Zgodbe obravnavajo različna zgodovinska obdobja, ki so se v spomin zapisala (tudi) zaradi lakote, ki jih je definirala: začetek 14. stoletja, ko je velik del Evrope zasegla Velika lakota, ki je sledila slabim vremenskim razmeram; sredino 18. stoletja in Krompirjevo lakoto, ki je povzročila masovno izseljevanje Ircev v Ameriko; ter 20. stoletje, ko so bile lakote v Evropi predvsem posledica obeh svetovnih vojn, zaključilo pa se je, vsaj za Evropo, s splošnim blagostanjem. 

Tri zdrave Marije in en oče naš so:
Ana Duša (besedilo, pripoved, glas), Polona Janežič (klaviature, glas), Boštjan Narat (kitara, glas) in Vesna Zornik (glas).

V predstavi so uporabljeni ljudski pravljični motivi moja mati me je ubila, moj oče me je pojedel, ribič in njegova žena, zlata jama in lačna trava ter pesmi Pa Tminu se patiepaje (slovenska ljudska), Piši, piši, draga, v Ameriko (slovenska ljudska), Križenosec (besedilo: makedonska ljudska, glasba: Polona Janežič), Mlinar (besedilo: slovenska ljudska, glasba: Polona Janežič) in Gor na gori (besedilo: Ana Duša, glasba: litvanska ljudska).